zdravi veganski recepti in prigode materinstva

5 stvari o Baby Led Weaning

5 stvari o Baby Led Weaning

Z metodo Baby Led Weaning sem se srečala nekaj let nazaj. Prvega sem uvajala po klasičnih smernicah, na žlico, s kašami in to. Potem sem odkrila to metodo in  mi je bilo nekaj blizu na tem. Sama sem taka, da če me stvar ne potegne, ne bom silila, samo zato ker je nova (ali pa stara!) zadeva, popularno ali karkoli. Rada se pripravim na vse sorte in lažje mi je, ko vem kaj pričakovati. BLW je res na izi zadeva, zdi se mi, da imam pol manj dela kakor sem ga imela s kašicami. Nekaj osnovnih ‘napotkov’ sem zapisala spodaj. Naj poudarim, da nisem strokovnjak, delam po občutku, opazujem otroka in ugotavljam kaj deluje in kaj ne. Zaenkrat me intuicija dobro vodi 🙂

Baby led weaning bi lahko prevedla kot uvajanje hrane na pobudo otroka. Torej otrok sam izbira koliko bo pojedel, kaj bo pojedel, kdaj bo pojedel, kako bo pojedel. Nekaj stvari, na katere moraš biti pripravljena:

  1. Otrok morda ne bo pojedel nič.

Prvi grižljaji bodo morda čisto minimalni, a če nosi v usta in okuša, se igra, preverja… Vse ok. Če ne kaže interesa, tudi ok. Počakaj kak teden ali več, preprosto opazuj. Naš mali je 6 mesecev dopolnil ravno poleti v času obilice svežega domačega sadja, zato je kmalu dobil breskev, marelico, slivo, jabolko, hruško, nektarino. Potem tudi banano, avokado, melone…

2. Pripravi se na packarijo.

Tako je in to je treba vzeti v zakup. Najbolje, da čimprej sprejmeš in se ne sekiraš. Posesam 3-4 x na teden (nekoč pred davnimi časi je bilo 1 x na teden dovolj), enkrat na teden dobsedno odmočim tla v kuhinji in pobrišem konkretno. S krpo pobrišem pod stolom itak 5x na dan, ampak drobtinice dobijo noge, ploščice so super, da se ne vidi, da so umazane, tako kot tudi ne vidim hrane, ki jo pohodim. Hrana, ki pade na tla je žal za v smeti, ampak tako je tudi, če delaš kašice in otrok ne poje, verjetno daš za stran, kar ostane.

3. Preoblačenje in umivanje

Vsak dan, večkrat na dan, razen če daš otroka v kombinezon, hehe. Vsaj moj je tak, da si sigurno spravi še kaj pod rit, potem pa debelo gledam kaj mam vse na rokavih zalimano. Zdaj pri 14 mesecih zvozi skoraj cel dan brez, da se huje popacka, tudi hrane naokoli je v določenih primerih veliko manj.

4. Nevarnost zadušitve

me ni skrbela. Na začetku sem bila vedno zraven, da sem ga opazovala kako nosi v usta, koliko odgrizne oziroma odlomi, kako žveči, kako pogoltne. Mogoče se mu je tu in tam zaletelo, ampak v bistvu prej tekočina kakor hrana. Mislim, da je treba otroka opazovati, da lažje presodimo kaj zmore in česa še ne.

5. Samostojnost

Pri 14 mesecih poje vse obroke sam. Občasno mu pomagam pri smoothiejih, največkrat nagneva skodelico in spije. Meni je to krasno, ker lahko tudi jaz v miru (okej, pretiravam, ker halo, kdaj pa mama lahko res v miru poje svoje kosilo? Sigurno je med jedjo nekdo žejen, mora kakat, bi drugo vilico…) pojem ali naredim kaj drugega. Za začetek mu dam manjšo količino in dodajam ko vidim, da je pojedel. Kadar sem mu dala preveč naenkrat, se je hitro naveličal in začel pospravljat na tla.

Kaj mi je všeč pri BLW?

Prednosti te metode so med drugim učenje, odkrivanje tekstur, finomotorične sposobnosti, razvoj čeljusti in s tem govora, samostojnost, samoregulacija količine. Otroku pustimo, da raziskuje, brez določanja količine, ki bi jo moral pojesti. Otrok vodi proces. BLW otrok se še vedno doji na željo.

Večina otrok je za uvajanje hrane pripravljena po 6. mesecu starosti. Hrana je pravzaprav mišljena kot dodatek dojenju. Nekateri znaki pripravljenosti so: otrok sedi brez opore, z jezičkom ne rine hrane iz ust, fina motorika je razvita, žveči tudi če nima zob, želi sodelovati pri obroku – sega po hrani.

Fotka: starost 7 mesecev

Fotka: starost 8 mesecev

Fotka: starost 13 mesecev

Iskreno, kašice so zamudne, zamažeš še najmanj 3 posode zraven in to popolnoma brez potrebe. Hrano enostavno očistiš, skuhaš/pripraviš narezano na primerno velike kose in ponudiš otroku.

Predvsem zanimivo je ponujati kaše in žita na sploh – prosena, ajdova, riž, kosmiči… Jaz dam v posodico in pustim dokler nosi v usta. Ko je sit začne s packanjem, takrat vzamem posodico, kar ima na mizi pa še pustim, ker včasih še kakšno pikico nese v usta.

Na fotki – basmati s korenčkom

O žlici. Načeloma je sama ne bi izrecno ponujala, a ima naš mali neko obsesijo s priborom in nam je vsem že zelo zgodaj pulil žlice iz rok. Tako sem mu jo pač dala, malo pomagala, da je nesel prvih nekaj v usta in je osvojil. Tako zdaj smoothie sam poje na žlico, nekaj pa tudi spije. Nekaj tudi napacka – smoothie se prav tako da jesti z roko 😀

Moj mali nima flaške. Med poletjem lani sem mu nekajkrat ponudila vodo na žličko, bilo je očitno, da je žejen in je večkrat spil nekaj žličk. Ko je najhujša vročina minila, mu je bilo dojenje dovolj in ni kazal želje po vodi. Tako sem potem pri kakih 6 mesecih dala kozarček oziroma šalčko.

Na fotki: čili

Na fotki: romanesco in tofu, kus kus (kus kus sem mu z roko sprijela v kepice, da jih je lažje nosil v usta, presenetljivi rezultati!)

Na fotki: polenta s peteršiljem in olivnim oljem, koruza, paradižnik, zraven je dobil še romanesco.



2 thoughts on “5 stvari o Baby Led Weaning”

  • Tudi mi smo se delno posluževali baby led weaninga. Packarija je bila res velika in šele okrog osmega meseca je pojedel nekoliko večje količine hrane, a je bilo hranjenje vedno prijetno. Tudi sama imam izkušnjo, da se je otroku pravzaprav največkrat zaletelo pri pitju vode, pri hranjenju pa skoraj nikoli. Tudi v drugo bomo ponovili.

    • O super! Meni se zdi najbolj fino, da res se sam nahrani in nimam dela s tem, da pri kosilu hranim njega, moj krožnik pa čaka poln dobrot 😀

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *