zdravi veganski recepti in prigode materinstva

Po skoraj 5 letih v službo

Po skoraj 5 letih v službo

Štiri leta in pol nazaj sem prvič postala mama. Porodniška, nato še eno leto doma, ker služb itak ni, potem še eno leto, vse z dobrimi razlogi. Potem še eno leto  med drugo nosečnostjo in spet porodniška. In zdaj sem tu. Pri 30ih grem v prvo pravo zaresno službo. (Najboljša, najpomembnejša in najbolje plačana mi teče že peto leto <3)

Kako je ta nesposobna, pri 30ih išče prvo službo…

(Dajmo poleg vsega, upoštevat še neprijazen trg dela, a 🙂 Vem, da kdor želi delat, lahko delo najde in tudi sama sem si ga našla, ker nisem želela stagnirati, nazadovati ali propasti, a lahka naloga to ravno ni, sploh če se prvič pojaviš nekje brez ‘uradnih’ izkušenj. Da ne govorim o izkoriščanju študentov, ki delajo (smo delali) polni delovni čas, pogodbe o zaposlitvi pa ne dobijo… Pa, če bi si država manj nagrebla od vseh prispevkov, bi bilo tudi delodajalcem lažje.)

Ampak biti doma z otrokoma toliko časa je bil luksuz. Tak pravi luksuz! Imela sem možnost vzgajati, biti z njima cele dneve, iskati sebe in svoje poslanstvo, svoje ambicije in svoje želje. Marsikdo nima te možnosti. Za to sem neznansko hvaležna, saj sem zaradi tega v tem času odkrila kaj želim, kaj me požene, kaj obvladam.

Z bloganjem sem si odprla toliko novih vrat, zarisala ogromno novih poti, morda kje priprla kakšno okno 😉 Tako me je zaneslo iz aktivnosti za otroke v kuhanje, iz tega v veganstvo in še večjo željo ustvarjati. Ustvarjati v kuhinji, fotografirati, pisati. Top! Na tem mestu ogromna zahvala VAM, ki me spremljate od začetka in od pred kratkim. Hvala! Brez vas ne bi bila kjer sem. Dali ste mi motivacijo, ideje, zagon, izkazali zaupanje. Neverjetno cenim vse to in upam, da vam recepti vrnejo kanček te dobre spodbudne energije, ki mi jo pošiljate.

No, zgodba je prišla do tega, da gre zdaj zares. Noro naključje ali usoda? Plan je bil iskati, da dobim nekaj – karkoli, do septembra, pa je bilo očitno namenjeno drugače. Pojavila se je sanjska služba. Sanjska zame, za marsikoga sigurno ne. Jaz pa navdušena in vzhičena in vesela in srečna. In hkrati zaskrbljena. Vem, da mi bo težko brez mojih fantov, še posebej tamali je tak cartek, da me kar stisne, ko pomislim. Že dva dni se je poznalo, kaj šele ves čas. Jah, ni kaj, se bomo morali vsi prilagoditi. Je le velika sprememba za nas. Želim si, da bi šlo vse gladko. Vem, da bo težko na začetku, že ko pišem tole, se mi nabirajo solze… Čisto sem čustvena 🙂

A kuhat greš?    …JA!…

V bistvu komaj čakam, da začnem, novo poglavje, nove izkušnje, novo znanje – vse to me čaka, moje malo dete bo pa tudi okej brez mene nekaj ur, vem da bo zmogel. In popoldne se bomo cartali do onemoglosti in, kot zadnje kaotične dni, vsi skupaj zaspali sredi ta velike postelje (ponavadi je to na meni ali vsaj zelo zelo blizu :D). Super bo! Toliko plusov, kot jih ima ta služba, ne morem niti naštet, haha. Če bi jo sanjala, ne bi mogla boljše nasanjati. Iz domače kuhinje se selim v profi kuhinjo, uf!

Foto: Mami z objektivi

Verjamem, da je bilo namenjeno točno tako, kot se je zgodilo. To je zame. Naravna posledica 3 let dela na blogu, dela z recepti, fotkanjem, knjigo, vsem… Presrečna sem. Vse bo v redu. Vse.



2 thoughts on “Po skoraj 5 letih v službo”

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *